Koliko ladijskih zabojnikov vsako leto pade v morje?
Ladijski zabojniki so nepogrešljiv del svetovne trgovine, saj z neverjetno učinkovitostjo prevažajo blago po svetu. Vendar ima tudi ta sistem svoje slabosti. Vsako leto se med prevozom izgubi nekaj zabojnikov, ki končajo v oceanih, kar predstavlja ne le gospodarsko, temveč tudi okoljsko izgubo. Koliko zabojnikov torej vsako leto konča na dnu morij in oceanov in kakšne so posledice teh izgub?
Statistika izgubljenih zabojnikov
Po podatkih Svetovnega sveta za pomorstvo (WSC) se statistični podatki o izgubah zabojnikov od leta 2011 objavljajo vsaka tri leta. Povprečno število izgubljenih zabojnikov na leto je približno 1 382. Vendar se v zadnjih letih to število postopoma zmanjšuje. V zadnjih treh letih se je na primer povprečje zmanjšalo na 779 zabojnikov na leto.
Katastrofe in nesreče
Več kot polovica izgubljenih zabojnikov je posledica večjih nesreč, ki bi jih lahko označili za katastrofalne. Med temi dogodki je na primer razbitje kontejnerske ladje MOL Comfort v Indijskem oceanu leta 2013, v katerem je bilo izgubljenih 4 293 zabojnikov. Drugi pomembni dogodki so bili brodolom ladje MV Rena, ki je zaradi napake pri plovbi razbila ob obali Nove Zelandije in v katerem je bilo izgubljenih približno 900 zabojnikov, ali potop ladje SS EL Faro med orkanom Joaquin leta 2015, v katerem je bilo izgubljenih 517 zabojnikov.
Okoljske in gospodarske posledice
Vsak izgubljen zabojnik ne pomeni le gospodarske izgube za ladjarske družbe, temveč tudi potencialno okoljsko grožnjo. Zabojniki lahko vsebujejo nevarne snovi, ki lahko uhajajo v okolje in ogrožajo morsko favno in floro. Poleg tega plavajoči zabojniki predstavljajo nevarnost za ladijski promet, zlasti za jahte.
Nevarnost za navtike
Plavajoči zabojnik v morju predstavlja smrtno nevarnost za jahte. Možnost, da bi krmar opazil takšno nevarnost, je podnevi minimalna, ponoči pa praktično nična. Čeprav se veliko zabojnikov po padcu v morje hitro potopi na dno, lahko nekateri ostanejo na površju več deset ur ali celo več dni. Verjetnost trčenja s plavajočim zabojnikom je sicer zelo majhna, vendar še vedno obstaja.
Zmanjšanje števila izgubljenih zabojnikov
Čeprav se število izgubljenih zabojnikov v zadnjih letih zmanjšuje, si ladjarji prizadevajo to število še bolj zmanjšati. Veliko vlagajo v izboljšanje varnosti in zaščite zabojnikov. Sodobna tehnologija in inovacije na področju zasnove ladij in zabojnikov prispevajo k temu, da je prevoz blaga varnejši kot kdaj koli prej.
Ostale novosti o zabojnikih...
Pristojbina za zadržanje in njen pomen
Zadrževalna pristojbina, v angleščini znana kot “demurrage” ali “detention fee”, je ena najpomembnejših in pogosto obravnavanih postavk v ladijskem in kontejnerskem prevozu. Gre za pristojbino, ki jo mora plačati oseba, odgovorna za vračilo najetega ladijskega kontejnerja, če ta ni vrnjen ob dogovorjenem času. Ta pristojbina se izračuna za vsak dan zamude in je namenjena motiviranju vseh udeležencev v logistični verigi, da pravočasno vrnejo kontejnerje na prvotno lokacijo ali določeno lokacijo za vračilo.
Kaj je demurrage pri pomorskem prevozu kontejnerjev?
Zadrževanje je kazen, ki jo zaračunajo pristanišča, ladijske linije ali upravljavci pristaniških terminalov, kadar naložen ladijski zabojnik ostane v pristanišču ali pristaniškem terminalu dlje, kot je dovoljen čas v prevozni pogodbi ali nakladnici.
CSC Certifikat za Predelan Ladijski Kontejner
Potrdilo CSC (Konvencija o varnih zabojnikih) je eden najpomembnejših dokumentov v mednarodnem kontejnerskem prevozu. CSC, ki ga je leta 1972 ustanovila Mednarodna pomorska organizacija (IMO), je zavezujoč mednarodni sporazum, ki določa enotne varnostne standarde za ladijske zabojnike, ki se uporabljajo v svetovni trgovini.