Stavka pristaniških delavcev v Indiji preprečena po plačnem dogovoru
Kochi, 30. avgust 2024 – Predstavniki sindikatov delavcev v indijskih pristaniščih so preložili načrtovani nacionalni stavko, ki naj bi se začela 28. avgusta 2024, potem ko so se dogovorili z vladnimi predstavniki o novi petletni plačni pogodbi. Ta poteza sledi intenzivnim pogajanjem, ki so pripeljala do podpisa memoranduma o razumevanju med Nacionalno koordinacijsko komisijo glavnih pristaniških delavcev in Indijsko pristaniško zvezo (IPA).
Ključne točke pogodbe
Po pogodbi bo nova plačna struktura veljavna od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2026. Pogajanja so vključevala predstavnike sindikatov iz vseh političnih spekterov, vključno z HMS, HMS (Workers), CITU, INTUC, AITUC in BMS. Ključne točke pogodbe vključujejo:
- Prilagoditev plačnih tarif: Veljavna od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2026.
- Fitment benefit: 8,5 % osnovne plače na dan 31. decembra 2021, plus 30 % VDA od 1. januarja 2022.
- Poseben dodatek: 500 INR mesečno za aktivne delavce med trajanjem pogodbe.
Reakcije in posledice
Predstavniki šestih sindikalnih federacij pristaniških delavcev so pohvalili pravočasno posredovanje ministra za pristanišča, pomorski promet in notranje plovne poti, ki je pripomoglo k dosego tega dogovora. Ta poteza je prinesla olajšanje prevoznikom in trgovcem, ki so se skrbeli zaradi povečanja stroškov in motenj v prometu po vsej državi.
Po podatkih iz pogajanj je bil prav tako dosežen dogovor o ustanovitvi delovne skupine, ki bo v 10 dneh pripravila končni dogovor. Ta delovna skupina bo vključevala enega predstavnika iz vsake federacije in predstavnike uprave, kot je odločil predsednik IPA.
Zgodovina in kontekst
Nedavna pogajanja so se zgodila po skoraj 32 mesecih brez prilagoditev plačnih tarif, saj je zadnja pogodba potekla 31. decembra 2021. Sindikati so na začetku avgusta odločili, da bodo začeli neomejen stavko, da bi dosegli svoje zahteve za pregled plač in drugih ugodnosti.
Indija in Iran podpisujeta pomemben sporazum o pristanišču Chabahar kljub grožnjam s sankcijami
Indija je nedavno podpisala dolgoročni sporazum z Iranom o razvoju strateškega pristanišča Chabahar. Ta poteza se šteje za pomembno prelomnico v odnosih med Indijo in Iranom, hkrati pa prinaša tudi potencialno tveganje sankcij s strani Združenih držav Amerike.
Sporazum in njegova pomembnost
V ponedeljek je indijska državna družba Indian Ports Global Limited (IPGL) podpisala desetletno pogodbo z Iransko organizacijo za pristanišča in pomorske zadeve o upravljanju in razvoju pristanišča Chabahar. Investicije v ta projekt vključujejo 120 milijonov dolarjev z možnostjo dodatnega financiranja do 250 milijonov dolarjev, kar skupaj znaša 370 milijonov dolarjev. Indijski zunanji minister S. Jaishankar je izjavil, da bo ta sporazum „odprl pot večjim investicijam v pristanišče“.
Pristanišče Chabahar, ki se nahaja blizu meje s Pakistanom, je ključno za trgovinsko strategijo Indije z Evropo in Srednjo Azijo, pri čemer se izogiba Pakistanu, s katerim ima Indija napete odnose. Od leta 2018 so preko tega pristanišča prepeljali 2,5 milijona ton pšenice in 2000 ton stročnic iz Indije v Afganistan.
Reakcija ZDA
Vendar pa so Združene države Amerike na ta sporazum reagirale z opozorilom na morebitne sankcije. Govorec ameriškega State Departmenta, Vedant Patel, je izjavil, da so sankcije ZDA proti Iranu še vedno v veljavi in da bo Washington nadaljeval z njihovim izvajanjem. „Vsak, ki razmišlja o trgovinskih pogodbah z Iranom, bi moral biti pozoren na morebitna tveganja in sankcije,“ je dejal Patel.
Tehnološki in infrastrukturni dosežki
Indija se prav tako osredotoča na tehnološke in infrastrukturne izboljšave v pristanišču. Po trenutni pogodbi bo Iran pridobil potrebno opremo za obdelavo tovora, ki jo bo Indija kasneje povrnila. Indija bo v to opremo investirala skupno 120 milijonov dolarjev. Ta naložba bo povečala učinkovitost delovanja pristanišča in izboljšala povezavo z iranskim železniškim omrežjem, kar bo povečalo privlačnost pristanišča za prevoz tovora v Srednjo Azijo, Rusijo in Evropo.
Pomembnost za regionalno sodelovanje
Pristanišče Chabahar je del širšega projekta – Mednarodnega severno-južnega transportnega koridorja (INSTC), ki povezuje Indijo z Iranom, Srednjo Azijo in Evropo. Ta projekt je strateškega pomena za Indijo, saj ponuja alternativne trgovinske poti in krepi njeno vlogo v globalni logistični verigi. Iran prav tako upa na izboljšanje odnosov z Indijo in povečanje svoje vloge kot tranzitni vozlišče za blago, prepeljano po INSTC.
Siva antracitna 20-metrska kontejner
Ostale novosti o zabojnikih...
Koliko m² ima ladijski kontejner?
Pri izbiri ladijskega zabojnika je treba upoštevati njegovo tlorisno površino in splošne mere. Standardni 20 čevljev veliki zabojniki imajo približno 13,86 m², 40 čevljev veliki zabojniki pa približno 28,33 m². Dvignjene različice High Cube ponujajo večjo prostornino za posebne potrebe. Te informacije vam bodo pomagale pri izbiri pravega zabojnika za vaše posebne zahteve, ne glede na to, ali gre za prevoz, skladiščenje ali ustvarjalno uporabo.
Kako se znebiti vlage v ladijskem zabojniku
Nadzor vlage v zabojniku je ključnega pomena za zaščito tovora in preprečevanje poškodb. Z uporabo razvlaževalnikov zraka, ustreznim prezračevanjem in rednimi pregledi lahko znatno zmanjšate tveganje kondenzacije in poskrbite za varnost svojega tovora. Prav tako ne pozabite pravilno zapakirati in postaviti zabojnika, da zmanjšate morebitne težave, povezane z vlago. Zdaj, ko veste, kako se znebiti vlage v transportnem zabojniku, lahko učinkovito zaščitite svoj tovor in poskrbite, da bo na cilj prispel v odličnem stanju.
Kako visok je ladijski kontejner?
Višina ladijskega zabojnika je ključna specifikacija, ki jo je treba upoštevati pri načrtovanju prevoza blaga. Standardni 2,591-metrski zabojniki so primerni za večino aplikacij, medtem ko zabojniki High Cube ponujajo več prostora za obsežen tovor. Pri izbiri pravega zabojnika je treba upoštevati tovor in logistične zahteve.
Rdeče morje
Rdeče morje se sooča z resnimi izzivi, ki bistveno vplivajo na svetovni pomorski promet. Politična nestabilnost in dejavnosti jemenskih Hutijev ogrožajo varnost in kontinuiteto ladijskega prometa, kar ima daljnosežne posledice za dobavne verige. Ladjarska podjetja se na povečane stroške in omejene ladijske zmogljivosti odzivajo s strateškimi ukrepi, vključno z odmikom od tradicionalnih poti. Kljub tem težavam se pričakuje, da bodo inovacije in naložbe v nove tehnologije okrepile odpornost ladijskih sistemov in prispevale k dolgoročni vzdržnosti mednarodne trgovine.